Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu /Konzularne zadeve /Državljanstvo /

Državljanstvo Republike Slovenije

Skladno z Zakonom o državljanstvu Republike Slovenije se lahko državljanstvo pridobi po rodu, kar pomeni, da oseba sledi v državljanstvo Republike Slovenije svojima staršema ali vsaj enemu od njiju, če je bil ta slovenski državljan ob rojstvu osebe.
 
Državljanstvo RS pa se lahko pridobi tudi z naturalizacijo, to je s predpisano dobo dejanskega in neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji, če izpolnjuje še vse druge, zakonsko določene pogoje za sprejem v državljanstvo. 
 
Slovenska zakonodaja glede pridobitve državljanstva z naturalizacijo loči redno naturalizacijo, ki predvideva desetletno dobo prebivanja tujca v Sloveniji, in naturalizacijo z olajšavami, ki predvideva krajšo dobo dejanskega prebivanja tujca v Sloveniji in omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji le nekaterim kategorijam tujcev (če je oseba poročena s slovenskim državljanom; če je oseba izgubila slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka; če je oseba slovenski izseljenec ali njegov potomec; če je oseba brez državljanstva (apatrid); če je oseba  begunec; če je oseba v Republiki Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski študij; če je oseba rojena v Sloveniji in živi v Sloveniji od rojstva; če je oseba mladoletna in živi v Sloveniji).

Poleg redne naturalizacije obstaja izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva, če to koristi državi v družbenem življenju, zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, in predvideva enoletno dobo dejanskega prebivanja v Sloveniji ter omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji, med drugim tujcu dopušča ohranitev dotedanjega državljanstva.

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije je mogoče z odpustom ali odrekom.

Priporočamo vam, da si v zvezi z državljanstvom ogledate spletne strani Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.

Na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Madridu lahko vložite prošnjo za:

Vlagatelj oz. zakoniti zastopnik mora izpolniti in podpisati slovenski obrazec, predložiti potrebno dokumentacijo in plačati konzularno takso.

Vsi izpiski iz španskih matičnih registrov naj bodo izdani na mednarodnem obrazcu (po Dunajski konvenciji o izdajanju izpiskov iz matičnih knjig v več jezikih oziroma za tujino, 1976).

Dokumentacija iz držav, ki niso podpisnice katere od konvencij o izdajanju izpiskov iz matičnih knjig v več jezikih (Dunajske in Pariške konvencije), mora biti overjena z žigom Apostille in prevedena v slovenski jezik pri uradnem tolmaču.

Za postopke, ki potekajo v Sloveniji, lahko oseba imenuje pooblaščenca v Sloveniji, ki zanjo vloži vlogo v Sloveniji, plača takso, spremlja celoten postopek in zanjo sprejema dokumentacijo. Pri tem opozarjamo, da so na datum vročitve določene dokumentacije vezani nekateri zakonski roki (npr. pritožbe), zato je treba vročeno dokumentacijo skrbno pregledati.

Konzularno takso je treba poravnati na veleposlaništvu:

  • 354 EUR – sprejem v državljanstvo in odpust iz državljanstva,
  • 181 EUR - ugotovitev državljanstva,
  • 19 EUR - priglasitev v državljanstvo do 36. leta.

Priglasitev v državljanstvo

Če je otrok rojen v tujini in sta ob njegovem rojstvu oba starša državljana Republike Slovenije, samodejno pridobi slovensko državljanstvo. Postopek evidentiranja državljanstva se izvede na zahtevo staršev na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Rok za vložitev take zahteve ni določen.

Če je otrok rojen v tujini in je ob njegovem rojstvu samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije po rodu le, če ga starši priglasijo v slovensko državljanstvo do dopolnjenega 18. leta starosti. V tem primeru otrok ne pridobi slovenskega državljanstva z rojstvom, ampak je za to potrebna posebna izjava volje tistega od staršev, ki je ob otrokovem rojstvu slovenski državljan. Izjava o priglasitvi se lahko vloži na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

Polnoletna oseba, ki je bila rojena v tujini in ob katere rojstvu je bil samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, starši pa je do 18. leta niso priglasili v slovensko državljanstvo, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije po rodu, če do izpolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije. Izjava o priglasitvi se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

To top

Ugotovitev državljanstva

Postopek ugotovitve državljanstva je vezan na posebne okoliščine vsakega posameznika in se uporablja, ko prosilec ne ve, ali ima on ali njegovi starši/stari starši slovensko državljanstvo (so se odselili z ozemlja Slovenije že pred desetletji, niso vpisani v državljanske knjige, niso vpisani v register slovenskih državljanov ipd.). V tem postopku uradna oseba v Sloveniji ugotavlja državljanstvo za konkretno osebno ob upoštevanju predpisov o državljanstvu, ki so veljali na današnjem območju Republike Slovenije ob rojstvu osebe in do trenutka, ko se ugotavlja njeno državljanstvo.

Postopek utegne biti dolgotrajen, saj je treba preučiti starejšo zakonodajo in vse okoliščine primera. Uradna oseba ob koncu postopka izda ugotovitveno odločbo (»pozitivno« – prosilec že ima slovensko državljanstvo, ali »negativno« – prosilec nima slovenskega državljanstva). Če državljanstva nima, lahko vloži vlogo za izredno naturalizacijo.

To top

Izredna naturalizacija

Polnoletni slovenski izseljenec oz. njegov potomec do drugega kolena v ravni črti lahko pridobi državljanstvo v postopku izredne naturalizacije. V tem primeru Vlada RS na podlagi dokumentacije in mnenj pristojnih organov v Republiki Sloveniji ugotavlja korist države, v tem primeru iz nacionalnih razlogov.

Prosilec v postopku izkaže aktivno vez z Republiko Slovenijo oziroma aktivno večletno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah ali odpust iz slovenskega državljanstva zaradi razumljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem v slovensko državljanstvo. Prošnji priloži še priporočila ustreznih organizacij, ki potrjujejo njegovo aktivno vez z Republiko Slovenijo.

Obstoj nacionalnih razlogov na podlagi mnenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije. Za oblikovanje mnenja Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pridobi priporočilo pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije (Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu RS – Uradni list RS, št. 41/2007, z dne 11. 5. 2007 in Uradni list RS, št. 45/2010, z dne 4. 6. 2010).

To top