Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu /Novice /
08.03.2017  

V madridski arhitekturni zbornici na ogled razstava »Plečnik: arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju (Zacherlhaus)«

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu je v sodelovanju z avstrijskim kulturnim forumom in češkim kulturnim centrom v Madridu v torek 7. marca v prostorih madridske arhitekturne zbornice odprlo razstavo »Plečnik: arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju (Zacherlhaus)«. Gre za osrednji dogodek, s katerim bo veleposlaništvo obeležilo Plečnikovo leto, v katerem mineva 145 od arhitektovega rojstva in 60 let od njegove smrti.

Gre za široko predstavitev Plečnikovih del, ki je pustil neizbrisen pečat v arhitekturi treh evropskih prestolnic: Ljubljane, Prage in Dunaja. Predstavljena so tako dela, s katerimi je preobrazil svoje rojstno mesto, kot tudi njegove bogata arhitekturna dediščina na Dunaju, s poudarkom na Zacherlovi hiši, in v Pragi, kjer je vodil prenovo gradu in ustvaril monumentalno cerkev Srca Jezusovega na praških Vinohradih.

Razstavo, ki bo na ogled do 27. aprila 2017 v prostorih COAM v Madridu, so skupaj z dekanom arhitekturne zbornice odprli veleposlaniki vseh treh sodelujočih držav. Pred odprtjem razstave je v prostorih zbornice potekala tudi konferenca, na kateri so delo arhitekta v vseh treh mestih predstavili Matevž Čelik Vidmar, director Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, češki arhitekturni zgodovinar Zdeněk Lukeš ter bratje Nikolaus, Peter in Ulrich Zacherl.

Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Študiral je v Grazu in na Dunaju, in sicer pod vodstvom avstrijskega mojstva Otta Wagnerja. Po zaključku študija je odprl svoj arhitekturni atelje na Dunaju, katerega najvidnejši projekt je bila prav Zacherlova hiša v središču avstrijske prestolnice, ki šteje za eno prvih modernih stavb v Evropi. Leta 1910 se je preselil v Prago, kjer je delal kot profesor na Umetniško-obrtni šoli. Desetletje pozneje so mu zaupali prenovo južnih vrtov praškega gradu, pozneje pa mu je predsednik takratne Češkoslovaške Tomáš G. Masaryk zaupal prenovo še treh dvorišč, obzidja in nekaterih delov notranjosti gradu, med drugim predsednikove rezidence. Kot grajski arhitekt je delal med letoma 1920 in 1935, čeprav se je že leta 1921 vrnil v Ljubljano. V tem obdobju je postal navdih za številne češke arhitekte.

Ljubljana, ki jo zaznamujejo ostaline rimskega obdobja in predvsem baročna arhitektura, je po potresu 1895 s Plečnikovim sodobnikom Maksom Fabianijem dobila prvi moderni urbanistični načrt. Iz zaspanega provincialnega mesta se je preobrazila v sodobno prestolnico v secesijskem slogu z novimi estetskimi ideali. Plečnik je svojo vizijo Ljubljane postopoma uresničeval skoraj tri desetletja. Vstopal je v že zgrajen prostor, ga preoblikoval in nadgrajeval ter med leti 1921 in 1957 v mrežo mesta nanizal vrsto izjemnih stavb.

Slovenija in Češka si trenutno skupaj prizadevata za mednarodno prepoznavnost arhitekta prek nominacije za vpis na UNESCO Seznam svetovne dediščine.

Plečnik je neodvisno od sočasnih arhitekturnih tokov začetka dvajsetega stoletja, predvsem prevladujočega modernizma, razvil svojstven arhitekturni jezik. Edinstven pristop k reinterpretaciji arhitekturne dediščine in izjemno bogat simbolizem vključujeta elemente brezčasne arhitekture. S tem pristopom nadgrajuje in reinterpretira prostor, obenem pa modernizira in išče nove rabe njegove tradicionalne funkcije. Njegova arhitektura ponuja univerzalne rešitve za pereča vprašanja različnih generacij in tako ostaja vedno aktualna.